Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.
Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.
V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.
V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.
V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.
Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.
Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.
Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 34. nedeljo med letom oziroma za praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in molitev rožnega venca, s katerim bomo molili za Radio Ognjišče in vse njegove ustvarjalce programa. Zadnje dejanje sobotnega duhovnega večera bo radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat bo govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili bomo tudi o križevem potu.